Friedrich Hölderlin

Johann Christian Friedrich Hölderlin [héldərlin], nemški pesnik in prevajalec, * 20. marec 1770, Lauffen am Neckar, † 7. junij 1843, Tübingen, velja za enega izmed pomembnejših nemških lirikov in ga uvrščajo v ustvarjalce med klasiko in romantiko.

Hölderlin je v Tübingenu študiral teologijo, kjer se je sprijateljil s Heglom, Schillerjem in Schellingom. Po študiju se je v letih 1796 do 1798 zaposlil kot domači učitelj v hiši frankfurtskega bankirja Gontarda. Mesto učitelja je moral zapustiti, ko je vzljubil Gontardovo ženo Suzette (v pesmih jo je opeval pod imenom Diotima). Od leta 1801 do 1802 je služil v Bordeauxu in tu duševno zbolel. Po letu 1808 je do smrti neozdravljivo duševno bolan živel v Tübingenu, v oskrbi mizarja.

Hölderlin je leta 1797 objavil lirski prozni roman ''Hiperion'', napisan v obliki pisem mladega ''Grka Hyperiona'', ki se leta 1770 udeleži neuspešne vstaje zoper Turke. Roman je predvsem lirska žalostinka za minulim svetom grške veličine, svobode in lepote. Njegovo drugo dramsko delo ''Empedoklova smrt'' je ostala nedokončana. Večino lirskih pesmi so mu objavili šele prijatelji. Kot v romanu je tudi v liriki predvsem glasnik nasprotja med idealom in stvarnostjo. Uresničenje ideala vidi v svetu stare Grčije, v njeni religiji, kulturi in demokraciji. Iz zavesti o dokončnem propadu tega sveta poteka elegični ton Hölderlinove lirike. Edina tolažba mu je panteistično zaupanje v istovetnost boga in narave, katere del je tudi posameznik, ki se podreja njenim skrivnostim zakonom. Hölderlinova lirika je pisana v oblikah, posnetih po starogrškem pesništvu, ali pa v prostih verzih s himničnim ritmom. Njegova poezija je dokončno priznanje in velik odmev doživela šele po letu 1900, v času ekspresionizma. Odtlej velja za enega največjih evropskih lirikov. Prevajal je tudi iz grščine, predvsem dela Pindarja in Sofokleja. V slovenščini je leta 1978 izšel izbor njegove poezije, leta 1998 pa roman ''Hiperion ali Puščavnik v Grčiji. '' V Wikipediji